Onesnaženost zraka je danes ena najhujših okoljskih groženj za zdravje ljudi. Najbolj verodostojne mednarodne organizacije in mediji nenehno opozarjajo na ta problem. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je ena od treh smrti zaradi kapi, pljučnega raka in bolezni srca posledica negativnih učinkov onesnaženega zraka – enakovrednih učinkom tobačnega dima. Obstajajo rešitve za zmanjšanje tega vpliva na zdravje ljudi in izboljšanje razmer? Strokovnjaki na to vprašanje odgovarjajo pritrdilno.
Je svež zrak res čist?
Ko odpremo okna, da prezračimo domove ali pisarne, verjamemo, da bomo vdihavali svež in čist zrak. Svež morda že, a ali je res čist? Večina ljudi živi v mestih in naseljih, ki prispevajo k onesnaževanju okolja. Posledično v naše prostore skupaj s svežim zrakom vstopajo prah in druge škodljive snovi. Največkrat so koncentracije teh onesnaževal nizke in niso nevarne za zdravje. Vendar pa se v bližini virov onesnaženja ter med gozdnimi požari, požari na šotiščih ali peščenimi viharji razmere močno poslabšajo, kar lahko vodi do resnih zdravstvenih posledic.
Zaskrbljujoče statistike
Onesnaženost zraka Združeni narodi priznavajo kot eno glavnih groženj zdravju ljudi. Po njihovih podatkih več kot 90 % ljudi po svetu danes diha zrak, katerega raven onesnaženosti presega dovoljene meje. Škodljivi učinki nastopijo že pri nizkih koncentracijah mnogih onesnaževal.
Onesnaževala imajo različne velikosti (od enega mikrona do 0,1 mm) in izvore. Raziskave so pokazale, da so za zdravje ljudi najbolj škodljivi drobni delci z aerodinamičnim premerom pod 2,5 mikrona (PM2.5). Ti pri vdihavanju ne obtičijo v nosu in žrelu, ampak prodrejo v spodnja dihala (sapnik, bronhiji, pljučni mešički) in v krvno-žilni sistem. Skupaj z njimi lahko v telo vstopajo različni virusi, bakterije in mikrobi. Drobni prah zaradi svoje majhne teže dolgo ostaja v zraku in je skoraj stalno prisoten.
Po podatkih WHO je leta 2019 kar 99 % svetovnega prebivalstva živelo na območjih, kjer raven onesnaženosti zraka presega priporočene vrednosti. Po njihovih ocenah kombinirani vpliv zunanjega in notranjega onesnaženega zraka povzroči prezgodnjo smrt 6,7 milijona ljudi letno. Samo onesnažen zunanji zrak je leta 2019 povzročil 4,2 milijona prezgodnjih smrti, notranji zrak pa približno 2,5 milijona.
Otroci so najbolj ogroženi
Otroci so najbolj občutljivi na onesnaženost zraka. Pogosta izpostavljenost onesnaženemu zraku v zgodnjem otroštvu vodi do dolgoročnih posledic, kot so bolezni pljuč in srca, pljučni rak, nevrološke in nevrodegenerativne bolezni, diabetes in druge. Pogoste bolezni, povezane z onesnaženim zrakom, pri otrocih vključujejo okužbe zgornjih dihal, vnetje ušes ter alergijske bolezni.
Zaradi svojih telesnih značilnosti otroci dihajo dvakrat hitreje kot odrasli in pogosto skozi usta, zato absorbirajo večje količine onesnaževal. Njihovi dihalni organi so bližje tlom, kjer je koncentracija onesnaževal najvišja. Poleg tega njihovi možgani, pljuča in drugi organi še niso popolnoma razviti, zato so mehanizmi obrambe pred strupenimi delci šibkejši. Dolgotrajna izpostavljenost lahko zavira rast organov in vpliva na razvoj možganov v najpomembnejših letih življenja.
Viri onesnaženja
Onesnaževala zunanjega in notranjega zraka so kompleksna mešanica snovi, ki vključujejo razpršene delce, ozon, dušikov dioksid, ogljikov monoksid in žveplov dioksid. V zraku se lahko pojavljajo tudi benzen in težke kovine, kot so arzen, krom, svinec in živo srebro. Najpogostejši viri onesnaženja so:
-
zgorevanje fosilnih goriv (npr. premog),
-
odpadki in smeti,
-
industrijski procesi,
-
kmetijske dejavnosti,
-
gradnja in rušenje,
-
promet.
Kakovost notranjega zraka se poslabša zaradi kajenja, uporabe čistil in kozmetike, kuhanja, ogrevanja s premogom in biomaso ipd. Posebej nevarni so drobni delci, ki nastajajo pri zgorevanju – brez barve in vonja prodrejo globoko v pljuča, kri in možgane ter povzročajo zdravstvene težave.
Kaj lahko storimo?
Čeprav je reševanje problema onesnaženega zraka globalna naloga, lahko za čist zrak v zaprtih prostorih poskrbimo sami. Ključno vlogo ima prezračevanje.
Sodobne prezračevalne naprave ne le odstranjujejo onesnažen zrak, ampak tudi čistijo svež zrak, ki vstopa v prostor. Opremljene so z grobimi in finimi filtri.
-
Grobi filtri (razred G1–G4): zadržijo od 60 do 90 % večjih delcev (žuželke, prah, saje, dlake, semena …).
-
Fini filtri (razred F5–F9): zadržijo do 75 % delcev manjših od 0,4 mikrona, vključno s cvetnim prahom, sporami plesni in bakterijami.
Za najvišjo stopnjo zaščite obstajajo tudi HEPA filtri, ki odstranijo najmanj 99,97 % delcev velikosti 0,3 mikrona.
Gospodinjski ventilatorji v kopalnicah prav tako pomagajo odstranjevati hlape čistil in kemikalij.
Prezračevalne naprave tako ne zagotavljajo le stalne izmenjave zraka in udobne klime, ampak tudi čist zrak za odrasle in otroke.
Več o napravah za prezračevanje Vents
Oprema za prezračevanje Vents bo stala na straži vašega zdravja in zdravja vaših otrok.
Oglejte si več tukaj »
