Hrup je neizogiben spremljevalec vsake naprave, ki vsebuje motor in gibljive dele. Posebej nas zmoti v prostorih, kjer iščemo mir in sprostitev – v naših domovih in stanovanjih. Tudi izpušni ventilator deluje z določenim zvočnim nivojem, ki je naveden v uporabniškem priročniku naprave in včasih na embalaži. V nadaljevanju pojasnjujemo, kako pravilno razumeti podatke o hrupu ventilatorja in se izogniti nesporazumom pri lastnih meritvah.
Kako merimo hrup?
Dobro je znano, da hrup pomeni skupek tujih zvokov, ki negativno vplivajo na človeško telo. Raven hrupa merimo s posebnimi napravami – merilniki zvočne ravni. Ti s pomočjo vgrajenih mikrofonov zajamejo zvočne vibracije, jih pretvorijo v električne signale (merjene v voltih) in prikažejo končne podatke v decibelih (dB) in akustičnih decibelih (dBA).
Ker le redki posedujejo merilnik hrupa, večina pa ima pametne telefone, se ti pogosto uporabljajo kot alternativa. Obstaja veliko aplikacij, ki telefon spremenijo v merilnik. Uporabnik tako lahko izmeri hrup ventilatorja in dobi rezultat v decibelih. Ko nato te rezultate primerja z vrednostmi na embalaži ali v priročniku, lahko opazi precejšnja odstopanja – kar povzroči dvome. Zakaj pride do razlik?
Razlog 1: različni decibeli
Pametne aplikacije običajno prikazujejo rezultate v dB, proizvajalci prezračevalnih naprav pa uporabljajo dBA. Razlika je pomembna, saj človeško uho različno zaznava zvoke različnih frekvenc. Bolj smo občutljivi na srednje frekvence (1000–3000 Hz), manj pa na zelo nizke in zelo visoke. Da bi bile meritve bližje subjektivnemu občutku glasnosti, se uporablja t. i. A-utežitev (A-weighting), zato proizvajalci hrup izražajo v dBA.
???? Rezultati v dB in dBA se lahko precej razlikujejo. Če želimo pravilno oceniti hrup ventilatorja, moramo rezultate v dB pretvoriti v dBA.
Razlog 2: različni pogoji merjenja
Uporabnik običajno uporabi aplikacijo, približa telefon ventilatorju in dobi rezultat. Vendar proizvajalci naprav ne uporabljajo pametnih telefonov, temveč certificirane laboratorije in ISO standarde.
Naprave se testirajo v posebnih anehoičnih komorah, kjer ni odbojev zvoka in hrupa iz okolice. Merilnik meri hrup pri vstopu in izstopu zraka, pa tudi na različnih razdaljah (0 m, 1 m, 3 m, včasih 10 m). Rezultati se nato utežijo (dBA) in zabeležijo v tehničnih listih.
Pametni telefoni in običajni merilniki pa merijo v prostorih, kjer je vedno prisoten ozadni hrup ter odboji od sten in predmetov. Poleg tega se intenziteta zvoka razlikuje z razdaljo – če nekdo meri pri 20 cm in primerja z deklariranimi podatki za 1 ali 3 m, bo rezultat občutno višji. Če pa vrednosti še niso preračunane v dBA, je razlika še večja.
Kdaj lahko uporabimo pametni telefon?
Čeprav pametni telefoni in preprosti merilniki niso primerni za primerjavo z laboratorijskimi meritvami, so vseeno uporabni. Lahko jih uporabimo za primerjavo dveh ali več naprav v enakih pogojih – tako enostavno vidimo, katera je tišja ali glasnejša. To je koristno pri izbiri in testiranju naprav, a ne moremo enačiti teh rezultatov z uradnimi podatki proizvajalca.
Pojasnila pojmov
-
Zvočna moč: količina energije, ki jo zvočni vir odda na enoto časa (v vatih). Običajno izražena v dB ali dBA.
-
Intenziteta zvoka: energija, ki jo zvočni val prenese skozi enoto površine v enoti časa (W/m²).
-
Zvočni tlak: nihanje zračnega tlaka, ki ga uho zazna kot zvok, izražen v paskalih (Pa). Tudi to se izraža v dB/dBA.
-
Glasnost: subjektivni občutek, ki je odvisen od intenzitete in frekvence. Najglasneje zaznavamo zvoke med 700–6000 Hz.
Zaključek
Merjenje hrupa ventilatorjev s pametnimi telefoni je priročno, vendar podatki niso neposredno primerljivi z uradnimi podatki proizvajalcev. Za to so potrebne standardizirane laboratorijske meritve. A za domačo rabo lahko pametni telefon vseeno služi kot uporabno orodje za primerjavo naprav in izbiro tišje rešitve.